Največji uspehi slovenskih nasprotnikov na EP 2024 v Dubrovniku
Slovenska vaterpolska reprezentanca bo v svojem petem nastopu na EP v Dubrovniku igrala v skupini D. Njeni nasprotniki, bodo Slovaška (5. januar, 17.45), Romunija (7. januar, 17.45) in Nizozemska (9. januar, 20.15).
Slovaška
V okviru nekdanje Češkoslovaške so slovaški vaterpolisti prvič na evropskem prvenstvu igrali že leta 1927, ko so nastopili v Bologni. Kot samostojna država pa so na evropskem prvenstvu igrali že kmalu po razpadu Češkoslovaške, leta 1993 v Sheffieldu. Do svojega največjega uspeha so slovaški vaterpolisti prišli deset let pozneje v Kranju, ko so v tekmi za sedmo mesto premagali Grčijo in ji tako vrnili za poraz dve leti prej v Budimpešti, ko so bili v četrtfinalu na pragu senzacije, saj so proti takratni Jugoslaviji, poznejši evropski prvakinji, izgubili s 7:8. Za enega največjih uspehov slovaškega vaterpola velja tudi uvrstitev na olimpijske igre v Sydneyju leta 2000. Slovaška je trikrat nastopila tudi na svetovnih prvenstvih, leta 1998 v Perthu (10. mesto), tri leta pozneje v Fukuoki (11. mesto) in leta 2003 v Barceloni (8. mesto). V zadnjih letih slovaški vaterpolo ni več tako uspešen.
Romunija
Bogato vaterpolsko tradicijo ima tudi Romunija, ki je prvič na EP igrala leta 1954 v Torinu in bila deseta, osem let pozneje pa je v svojem drugem nastopu v Leipzigu prišla do petega mesta. To je bila zanjo vse do Sheffielda leta 1993 njena najboljša uvrstitev na EP, v Angliji pa so bili tega leta četrti. V četrtfinalu so premagali Hrvaško. Četrti so bili tudi trinajst let pozneje v Beogradu, ko so bili v četrtfinalu boljši od Italije. Letošnje EP bo zanje že šestindvajseto, devetkrat so do zdaj igrali na olimpijskih igrah, zadnjič leta 2012 v Londonu, najvišje, spet četrti, pa so bili leta 1976 v Montrealu. Prav tako so romunski vaterpolisti enajstkrat igrali na svetovnih prvenstvih. Od njihovega zadnjega, v Barceloni, pa je minilo že enajst let. Na SP so bili najvišje leta 1975, v Kaliju v Kolumbiji, peti.
Nizozemska
V zadnjih letih je na Nizozemskem bolj kot moški vaterpolo v ospredju ženski, saj se lahko pohvali s kar šestimi evropskimi naslovi, vendar je zadnji iz leta 2018, predlani pa so bile Nizozemke v Splitu četrte. Z enim naslovom evropskega prvaka se lahko pohvalijo tudi nizozemski vaterpolisti, vendar sega v leto 1950, ko je bilo EP na Dunaju, tik pred drugo svetovno vojno, leta 1938 pa so bili v Londonu tretji. Ob Madžarski, Italiji in SZ/Rusiji se Nizozemska lahko pohvali, da je edina država z zlato kolajno na EP tako v ženski kot v moški konkurenci.
Sicer bo letošnje EP zanjo že trideseto, v Splitu so bili Nizozemci enajsti. Pohvalijo se lahko tudi z dvema olimpijskima bronastima kolajnama, prva je iz leta 1948 (London), druga pa iz leta 1976 (Montreal). Skupaj so na OI igrali sedemnajstkrat, vendar zadnjič leta 2000 v Sydneyju, na SP, najboljše je četrto mesto leta 1982 v Guayaquilu v Ekvadorju, pa leto dni pozneje v Fukuoki, kar tudi deloma govori o tem, da so zlata leta nizozemskega vaterpola že preteklost. Vendar le deloma, kajti v zadnjih letih spet zelo veliko vlagajo tudi v moški vaterpolo.
FOTO: Tit Košir
