Jošt Čarni: Francija in Slovaška bosta naši glavni konkurentki
Nocoj, ob 20. uri, bo slovenska mladinska reprezentanca igrala še svojo zadnjo pripravljalno tekmo pred jutrišnjim odhodom v Košice, kjer jih do nedelje čakajo kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Čeprav je do odhoda praktično le še nekaj ur, Jošt Čarni, eden od petnajsterice, ki bo igrala na Slovaškem, vsaj za zdaj ne kaže nobene nervoze, verjame pa, da se s soigralci lahko uvrstijo na evropsko prvenstvo.
»Iskreno povedano ne čutim nobene nervoze, saj smo s to generacijo v mlajših kategorijah že igrali v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do 15 let in do 17 let, zato vemo, kaj nas v Košicah čaka. Je pa dejstvo, da se je iz kategorije v kategorijo težje uvrstiti na evropsko prvenstvo,« je popolnoma miren Čarni, dijak tretjega letnika Športne gimnazije Šiška, ki je že igral na evropskem prvenstvu do 15 let.
»Škoda je, da se nam je v kvalifikacijah do 17 let nekoliko zalomilo, delno tudi po naši krivdi, ker smo jih preveč lahko vzeli. Tudi zato nam te kvalifikacije toliko več pomenijo, kajti za večino bo evropsko prvenstvo verjetno zadnje veliko tekmovanje, na katerem bomo igrali, razen seveda tistih, ki se bodo prebili do članske reprezentance. Zato je tudi motiv toliko večji.«
V letošnji sezoni ste vložili veliko napora v to, da bi se čim bolje pripravili na kvalifikacijske tekme. Imeli ste nekaj vikend priprav doma, bili ste v Banja Luki in pred kratkim v Črni gori, seveda pa ne smemo pozabiti na tekme z Gorico v članskem državnem prvenstvu?
»Res smo naredili veliko, da bi bili čim bolje pripravljeni. Zelo prav so nam prišle tudi tekme z Gorico v državnem prvenstvu, prepričan pa sem, da nam bodo zelo koristile nedavne priprave v Budvi, kjer smo igrali proti ekipam, s katerimi še nismo igrali. Te tekme so prišle ob pravem trenutku, tudi vzdušje v ekipi je bilo zelo dobro.«
V Črni gori ima vaterpolo popolnoma drugačen status, kot v Sloveniji, kajne?
»V Črni gori je vaterpolo nekaj podobnega, kot je pri nas košarka ali pa hokej. Pri njih je vsaj polovica otrok kdaj trenirala in igrala vaterpolo in tudi tu je potem ta razlika med nami. Ob tem imajo v Budvi bazen, ki je namenjen samo vaterpolu, tega pri nas ni. V našem klubu se moramo recimo prilagajati plavalcem in triatloncem, zato so tudi slabši termini, da o tem, da Črnogorci več trenirajo od nas, niti ne govorim.«
Na papirju bosta v Košicah vaši glavni konkurentki za prvi dve mesti, ki vodita na evropsko prvenstvo, reprezentanci Francije in Slovaške, s katerima se boste pomerili v petek. Se pravi, da boste obe najpomembnejši tekmi odigrali v enem dnevu, s Francijo dopoldne in s Slovaško zvečer?
»Po tihoma smo pričakovali, da bi bil lahko takšen razpored, zato nas to ni presenetilo. S Slovaki smo, ko smo bili še v kategoriji do 15 let, pogosto igrali, ali smo bili mi pri njih ali oni pri nas, zato smo se dobro spoznali. Takrat smo bili boljši od njih za pet, deset golov na tekmo, ampak vemo, da se to hitro spreminja. Tako smo v kvalifikacijah do 15 let premagali Romune, dve leti pozneje pa smo proti njimi gladko izgubili. Na tisto, kar je bilo pred dvema, tremi leti nazaj, se ne moremo zanašati. Bosta pa verjetno Slovaška in Francija res naši največji konkurentki. Bi pa lahko bila naša prednost v tem, da jim bomo v četrtek videli na delu.«
Kako ste vi »zašli« v vaterpolo glede na to, da so druge športe panoge vendarle bolj popularne?
»Ko sem bil še mlajši, sem se preizkusil v košarki in nogometu, vendar me je mami vedno spodbujala, da bi se naučil bolje plavati, ne samo ‘žabco’ in sem enkrat tedensko začel trenirati še plavanje. Vendar mi je hitro postalo dolgčas šteti te ploščice pod vodo, in ko smo bili nekoč s starši v toplicah, so tam postavili gole za vaterpolo, kar me je takoj pritegnilo, tako da sem odšel v Ljubljano Slovan na trening in ostal.«
V lanski sezoni ste že osvojili tudi naslov članskega državnega prvaka. Resda ne v Ljubljani, pač pa s Calcit Waterpolom. Ali je bil to do zdaj vaš največji uspeh?
»Zagotovo je bil to velik dosežek, vendar niti nisem veliko igral, tako da mi je veliko bolj v spominu ostal, ko smo v mlajši selekciji s Kamničani osvojili naslov državnih prvakov. Žal v Kamniku pogoji za trening niso najboljši, saj ni zimskega bazena, zato smo morali hoditi na treninge v Kranj, velikokrat pa smo bili na pripravljalnih tekmah v Kopru ali Ljubljani.«
Če se dotaknemo vašega matičnega kluba, Ljubljane Slovana, kamor ste se po nekaj več kot treh letih vrnili, mu v letošnji sezoni v prvi članski ligi ne gre vse po načrtih?
»S pokalnim tekmovanjem smo lahko zadovoljni, saj smo se uvrstili v finale, žal pa smo imeli v prvenstvu veliko težav z boleznijo in poškodbami. Niti ene tekme do zdaj še nismo igrali v polni zasedbi, je pa to lahko, za nas mlajše igralce, dobra priprava za prihodnjo sezono.«
FOTO: Rok Bezeljak
