Boštjan Tušar: Kar smo obljubili pred letom in pol, smo tudi izpeljali

Slovenski vaterpolo se je v minuli sezoni spet vpisal tudi na članski mednarodni zemljevid. Po več kot osmih letih je članska reprezentanca novembra lani v Kranju igrala svojo prvo prijateljsko tekmo s Švico, kot najboljša tretjeuvrščena reprezentanca pa je bila pozneje uvrščena tudi na nedavno evropsko prvenstvo v Splitu. Zelo aktivne so bile tudi slovenske mlajše selekcije, državno prvenstvo postaja vse bolj prepoznavno, v novi sezoni bo startala tudi Alpe Waterpolo liga. Skratka, dovolj razlogov za pogovor z Boštjanom Tušarjem, predsednikom Zveze vaterpolskih društev Slovenije (ZVDS).

V tem letu ste imeli zelo veliko reprezentančnih akcij in to v vseh kategorijah. Začelo se je s kvalifikacijami za EP, nadaljevalo s kvalifikacijami za mladinsko EP in sredozemskimi igrami ter prvim nastopom katerekoli vaterpolske reprezentance na SP, kjer so igrali kadeti, in seveda članskim EP v Splitu?

»Program zdajšnjega predsedstva ZVDS, ki smo ga pred letom in pol predstavili klubom, je med drugim obsegal tudi dve točki, čim močnejša domača liga in čim več mednarodnih nastopov reprezentančnih selekcij. Mislim, da smo realizirali oboje, če ne celo kaj več. Se pravi, rekordno število tekem pod okriljem ZVDS (340 tekem), to je podatek, ki mi ga je dal Vojko Podvršček, vodja tekmovalne komisije, in rekordno število reprezentančnih tekem. V obeh segmentih smo torej naredili velik korak naprej.«

Dotakniva se najprej državnega prvenstva, ki ga boste zdaj še razširili?

»Že to, da smo v razširjeno ligo pridružili Borac iz Banja Luke in pred tem tudi Gradec, je bila dobra poteza. Naš namen je, da bi ligo naredili še bolj odmevno tako iz komercialnih razlogov, kot z vidika večjega števila kakovostnih tekem, zato bomo v novi sezoni začeli z Alpe Waterpolo ligo. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji premalo enakovrednih klubov, za razvoj športne panoge pa je dobro, da jih je vsaj pet, šest, da dviguješ kakovost. Zato bodo Trst, Gradec in še nekateri hrvaški klubi velika dodatna vrednost, kar bo za sabo prineslo veliko dodatnega dela. Razmišljati bomo morali tudi o razširitvi ekipe, ki bo delovala v predsedstvu ZVDS, tudi o direktorju reprezentance.«

Omenili ste reprezentance, ki rezultatsko morda niso bile tako uspešne, kot smo si želeli, toda vse to je proces dozorevanja in verjetno njihovih nastopov ne smemo gledati samo skozi rezultat?

»Vedeti moramo, da članske reprezentance sedem, osem let ni bilo nikjer in da nas je nastop na evropskem prvenstvu presenetil. Vsi ti reprezentančni nastopi, od najmlajših naprej, niso nekaj novega samo za igralce, so tudi za stroko. Tudi stroka ni bila dolgo vpeta v mednarodno sceno, ne samo igralci in tega se zavedamo. Drugo pa je, da vsem našim ekipam primanjkuje dodatnih treningov. Vaterpolo pri nas deluje na amaterski osnovi in to je težava, kajti ni ravno preprosto fantov motivirati, da bi tedensko naredili še nekaj treningov več. Nekateri so v službah, drugi študirajo, tretji so še dijaki in tu je ZVDS nemočna. Je pa dejstvo, da se bodo skozi mednarodne tekme ti igralci lahko dokazali, da jih bodo prepoznali tuji klubi, tako da se bodo lahko vaterpolu posvetili profesionalno. Jaša Kadivec je recimo že prvi takšen primer, ki bo v novi sezoni igral kot profesionalec. Če bi imeli v tujini še štiri, pet igralcev, bi bili že veliko bolj konkurenčni in bi lahko prišli do drugega kakovostnega razreda, da bi se na EP uvrščali okoli desetega mesta.«

Se pravi, da bo eden od ciljev, da bi se redno uvrščali na evropska prvenstva?

»Da bi se redno uvrščali na evropska, je težko reči, v vsakem primeru pa moramo biti ves čas prisotni na vseh kvalifikacijah. Tu mislim na vse kategorije, to je tista tendenca, ki ji sledimo. Ob tem pa, kar sem že dejal, zagotoviti čim močnejšo domačo ligo, kar verjamem, da bomo z Alpe Waterpolo ligo tudi dosegli. Verjamem, da bodo tudi najboljši hrvaški klubi vanjo pošiljali igralce, ki še niso dozoreli, da bi igrali v njihovem najmočnejšem tekmovanju, za nas pa bi bilo to zelo koristno, saj bi prišli še do bolj kakovostnih ekip. Letos bo v njej ena hrvaška ekipa, pa tri avstrijske, Trst, Borac iz Banja Luke …«

Bili ste tudi na EP v Splitu. Kako bi ga ocenili?

»Naučili smo se marsikaj, ampak tako ali tako je jasno, kje so bile naše največje pomanjkljivosti. Dovolj je, da vzameš v roke statistiko vseh tekem in vidiš, da smo kot po pravilu padli v zadnjih četrtinah. Toda neodločena četrtina z Madžarsko, ko smo imeli tudi priložnost, da bi to četrtino dobili in minimalni zaostanek proti Srbiji na polovici tekme dokazujeta, da znamo igrati vaterpolo, je pa na koncu odločala pripravljenost. Tudi zaradi slabše pripravljenosti smo ostali praznih rok proti Izraelu, ko je bil za nas sicer usoden začetek tekme, konec pa proti Malti in Slovaški. Vendar jim nimam česa zameriti. Po kvalifikacijah v Kranju nismo pričakovali, da bomo lahko igrali v Splitu, potem ko smo dobili vabilo, je bilo težko v tako kratkem času zagotoviti vse termine in priprave, kajti fantje kot rečeno niso profesionalci. V vsakem primeru bomo v prihodnosti morali ta reprezentančni program obogatiti, kar pa je še stvar dogovorov in pogovorov.«

Se pravi, da že razmišljate o novih reprezentančnih akcijah?

»Seveda. Ogrodje reprezentance imamo. Če izvzamemo Mateja Nastrana in Martina Puša, ki sta v marsičem zadolžila slovenski vaterpolo, bodo vsi drugi verjetno ostali. Že tako imamo zelo mlado reprezentanco, zadaj je še nekaj mlajših igralcev, kot so Enej Potočnik, Matija Bernard Čanč, Juš Vončina, Gašper Fičur in še nekateri, ki so bili na sredozemskih igrah. Prepričan sem, da ko bodo ti mlajši igralci videli, kako blizu so članski reprezentanci, bodo še bolj zagrizli in bo še večja konkurenca.«

Ampak svoje bodo morali prispevati tudi klubi. Tu predvsem mislim na to, da bodo ti igralci imeli v svojih klubih večje število treningov?

»Seveda. Selektor v reprezentanco dobi igralce iz klubov in samo v času priprav, je težko veliko narediti na telesni pripravljenosti. Njegova naloga je, da v reprezentanco izbere najboljše in da ima na voljo dovolj časa, da jih uigra. Dejstvo pa je, da bomo morali tudi reprezentanco okrepiti z direktorjem reprezentanc.«

Načrtov za prihodnost vam torej ne manjka?

»Še naprej ostaja eden glavnih ciljev, da domače tekmovanje naredimo čim močnejše. Želimo izkoristiti naš geostrateški položaj, v ligo pripeljati tudi čim več hrvaških klubov in doreči način tekmovalnega sistema. Letos bo šlo za turnirski sistem, bomo videli, kako bo v prihodnje. Ta liga bo tudi osnova za mlajše kategorije, vendar moramo najprej videti, kako se bo obnesla članska liga. Mislim, da bo liga zanimiva tudi s komercialnega vidika. Potem so tu reprezentančne akcije, o katerih sva že govorila, ena od dobrih lastnosti pa je tudi naš vaterpolo portal, kjer bomo lahko pridobili več prostora za oglaševanje naših novih sponzorjev, saj vemo, da brez njih šport ne more preživeti. Kaj več ne bi obljubljal, smo pa v predsedstvu tisto, kar smo pred letom in pol obljubili, tudi izpeljali.«

Za konec se morava dotakniti še izrednega zasedanja seje skupščine ZVDS. Do zahteve njenega sklica je prišlo v času, ko je reprezentanca igrala na evropskem prvenstvu v Splitu in ko bi potrebovala mir, da se popolnoma osredotoči na tekmovanje.

»Ta skupščina neposrednega vpliva na sam vaterpolo nima, sklicana je z drugim namenom, zato tega ne bi komentiral. Da pa je do tega prišlo ob nepravem času, se pa popolnoma strinjam.«

Arhiv Boštjan Tušar

 

Miha Štamcar

Spletno mesto uporablja piškotke in s tem zbira podatke o vašem obisku strani, prikazuje vsebine družabnih omrežjih in oglasih. Podrobnejše informacije na strani Zasebnost.

Nastavitve piškotkov

Spodaj lahko izberete, katere vrste piškotkov dovoljujete na tej spletni strani. Kliknite gumb "Shrani nastavitve piškotkov", da uveljavite svojo izbiro.

FunkcionalniNaše spletno mesto uporablja funkcionalne piškotke. Ti piškotki so potrebni za delovanje našega spletnega mesta.

AnalitičniAnalitični piškotki beležijo aktivnosti obiskovalcev na naši spletni strani. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.).

Družabni medijiNa našem spletnem mestu piškotki družabnih omrežij prikazujejo vsebine tretjih oseb, kot sta YouTube in FaceBook. Ti piškotki lahko sledijo vašim osebnim podatkom.

OglaševalskiNaše spletno mesto postavlja oglaševalske piškotke, da vam prikaže oglase tretjih oseb glede na interese. Ti piškotki lahko sledijo vašim osebnim podatkom.

OstaliNa našem spletnem mestu so nameščeni piškotki tretjih oseb iz drugih storitev tretjih oseb, ki niso analitični, družabni mediji ali oglaševanje.