Elitni sodnik v lovu na olimpijski rekord!
Ime Borisa Margete je sinonim za pravila pri sodniškem vaterpolu. Slovenec ima impresiven rekord sojenja na najvišji ravni po vsem svetu. Družinska bolezen ga je prisilila, da se ni udeležil zadnjih olimpijskih iger v Tokiu, Covid-19 je omejil njegovo prisotnost tudi na svetovnem odru. Kljub vsemu bomo tega veteranskega sodnika še videli soditi na najvišji ravni, ki bi lahko že na olimpijskih igrah v Parizu 2024 izenačil rekord v sojenju in se vpisal v zgodovino.
Z nogami smo sedeli v bazenu v znamenitem hotelu Versace Gold Coast — Boris Margeta, Georgios Stavridis in jaz .
Slovenec Boris mi je razložil nekaj o vaterpolskih pravilih in Grka Georgea sem izzval, naj ovrže kakšno njegovo trditev. George je odgovoril: »Ne morem. On je najboljši sodnik na svetu!”
To je bilo leto 2004, kjer se je Boris do takrat udeležil le enih olimpijskih iger , vendar je njegov ugled že takrat v kratkem času občutno narasel.
Pri 28 letih je Boris doživel prvenec na olimpijskih igrah v Sydneyju v Avstraliji, leta 2016 je sodeloval na zadnjih. Družinska bolezen ga je prisilila, da ni sodeloval v Tokiu 2020, kjer bi lahko kot vaterpolski sodnik izenačil podvig pokojnega Kubanca Eugenia Martineza z izjemnimi šestimi olimpijskimi igrami. Zdaj bo moral počakati do Pariza 2024 za dosego tega cilja.
“To je bila verjetno najtežja odločitev v mojem življenju. Veste, za vsakega športnika so olimpijske igre najvišji cilj. Tudi sodniki so športniki; morali so se učiti, vaditi in razvijati svoje veščine. Za to smo pet let trdo delali.
»Na vseh mojih predavanjih učim, da če želiš biti dober sodnik, mora biti vaterpolo tvoja druga prioriteta v življenju. Prva je družina, drugi je vaterpolo – ne služba, ne prijatelji, ne hobiji, ampak vaterpolo. Na žalost smo imeli v moji družini precej hude zdravstvene težave, zato sem se odločil, da ostanem pri svoji družini, jim pomagam in jih podpiram, saj me žena in hčerki podpirajo že več kot 20 let na potovanjih in sojenjih po vsem svetu.
“Prepričan sem, da sem se pravilno odločil,” je dejal Boris.
Medtem ko so bile olimpijske igre v Tokiu prikrajšane zaradi njegove odsotnosti, bo Boris kot nekdanji reprezentant in sedanji predsednik Svetovnega združenja vaterpolskih sodnikov (WWR), verjetno sodil že na naslednjem svetovnem prvenstvu v Fukuoki FINA v mesecu maju.
Njegov življenjepis je spektakularen – pet olimpijskih iger, devet svetovnih prvenstev FINA, dva svetovna pokala FINA, pet superfinalov svetovne lige FINA, 15 finalov evropske lige prvakov, osem evropskih prvenstev, nekaj mladinskih svetovnih prvenstev in vrsta drugih svetovnih dogodkov.
Težko je opisati, koliko tekem je sodil na mednarodni ravni, po oceni Borisa jih je približno 600.
Potem so tu še finala. Sodil je ženski finalu v Atenah 2004, sodil petim moškim finalom svetovnega prvenstva in enemu ženskemu, dvakrat sodil finale moških v svetovnem pokalu, dvakrat je delil pravico v moškem superfinalu in finalu za mladinke – samo 12 finalov na olimpijskih igrah in na ravni FINA kar je rezultat brez primere. Dodajmo še šest finalov evropskega prvenstva, osem finalov lige prvakov in statistika je res osupljiva.
Inženir informacijske tehnologije zaposlen v zavarovalnici Triglav v Ljubljani živi v tretjem največjem slovenskem mestu Kranju. Boris je dejal, da je podjetje razumelo njegove športne sanje in ga zelo podpira.
Ohranjanje sodelovanja z vaterpolom med pandemijo Covid-19 je bilo težko, je dejal.
»To je bil velik šok. Navajen sem vsak dan hoditi na bazen, saj je moja hčerka (ena od dveh) plavalka. Tako skoraj vsak dan malo sodim, vadim z mlajšimi igralci , kar me ohranja mladega in v dobri formi,« se nasmehne. »Nenadoma je bila vsa država zaprta in vse dejavnosti so se ustavile. Poskušal sem ostati ves čas aktiven na WWR. »Skupaj z mojo ekipo smo imeli polne teste, video predavanja, spletne aktivnosti, kar je malo pripomoglo k temu, da smo ostali v stiku z vaterpolom. Bilo je zelo, zelo težko obdobje brez športa, ki ga imam rad.”
Borisa ne moremo izpustiti brez komentarja ali dveh o trenutni uporabi pravil.
»Igramo vaterpolo za gledalce. Gledalci zahtevajo hitro, čisto, inteligentno igro in razumljiva pravila. Nihče si ne želi statičnih in fizičnih iger. To so torej bili in so še vedno ključni cilji, ki jih želimo doseči z novimi pravili.«
»To je bila velika sprememba in vsi potrebujejo čas, da sprejmejo, razumejo in upoštevajo nova pravila, vključno s sodniki. Do sedaj so bila opravljena pojasnila, navodila in napredek teh pravil. Trdno verjamem, da je bil to korak naprej za pospešitev igre, več akcij, več golov in predvsem, da je gibanje igralcev pod maksimalno zaščito.«
»V vseh ekipnih športih je varovanje gibanja napadalca osnovno temeljno pravilo. Rad bi omenil in čestital TWPC za uporabo sodobnih tehnik kot je VAR za lažji sodnikov pregled igre. Vsi ti elementi dajejo popolno sliko o uspehu novih pravil. Seveda proces še ni končan. Obstaja nekaj pravil, ki zahtevajo več sprememb ali pojasnil. Smo na pravi poti, naša igra je postala hitrejša in manj fizična,« je dejal.
Za Borisa njegovo življenje v vaterpolu še zdaleč ni končano, v veliko olajšanje.