Čas je prvo zmago proti Slovaški
Z današnjimi tekmami v skupinah A in B se bo v Zagrebu in Dubrovniku začelo 36. evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki bo v marsičem edinstveno. Drugič zaporedoma bo nastopila tudi Slovenija, ki jo jutri, ob 17.45, v Dubrovniku čaka tekma s Slovaško. Slovenski vaterpolisti bodo v nedeljo, 7. januarja, ob isti uri, igrali z Romunijo in v torek, 9. januarja, ob 20.15 še z Nizozemsko.
Letošnje evropsko prvenstvo bo prvo, ki ga bo drugič zaporedoma gostila ista država, predlani je bilo v Splitu, drugič pa bo potekalo v dveh državah, saj bodo jutri v Eindhovnu na Nizozemskem tekmovanje začele tudi vaterpolistke. Edinstveno bo tudi v tem, da bo prvič uporabljen nov sistem tekmovanja. Šestnajst reprezentanc je razdeljenih v dveh diviziji glede na izide zadnjega EP.
Vseh osem ekip divizije 1 bo napredovalo v izločilni krog, štiri najboljše ekipe divizije 2 pa se bodo imele priložnost boriti za kolajne po skupinskem delu. Prvi dve ekipi iz skupin A in B se bosta neposredno uvrstili v četrtfinale, tretje in četrtouvrščeni ekipi pa bosta sodelovali v razigravanju proti prvima dvema ekipama iz skupin C in D. Poleg treh kolajn bodo na turnirju razdeljene še štiri uvrstitve na svetovna prvenstva, ena ekipa pa se bo uvrstila na olimpijske igre.
Nizozemska favorit skupine D
Za nas bo seveda najbolj zanimiva skupina D, v kateri bodo igrali tudi izbranci Mirka Vičevića. Nizozemska je v tej skupini edina, ki je do zdaj na EP že osvojila kolajno, celo dve, vendar je do zlate kolajne prišla leta 1950, dvanajst let pred tem pa je bila tretja. V zadnjih letih veliko vlaga v vaterpolo, vendar še vedno zelo zaostaja za njihovo žensko reprezentanco, ki sodi v sam svetovni vrh. Po mnenju strokovnjakov je prvi favorit te skupine, takoj za njo naj bi bila Romunija, toda če bi se pred njiju uvrstili Slovaška ali Slovenija, tudi ne bi bilo veliko presenečenje.
V slovenskem taboru so po današnjem dopoldanskem treningu vse misli usmerili proti jutrišnji tekmi s Slovaki, s katerimi so se srečali na bazenu Gruž. Slovaki so popolnoma zamenjali vodstvo zveze, nov pa je tudi selektor, 60-letni Roman Polačik. V primerjavi s predlanskim EP so precej spremenili ekipo, v Splitu so igrali le vratar Tomaš Hoferica ter Robert Kaid, Filip Balogh, Samuel Balaz, Dani Bačo in Matej Čaraj.
»Za nami je trening v Gružu, pomembno pa je, da so vsi zdravi. Dopoldne smo videli tudi Slovake, ki jih vodi Polačik, nekoč eden najboljših igralcev na svetu, imajo novo vodstvo. Slišal sem, da bodo v Dubrovnik prišli njihovi navijači, prav tako pričakujemo tudi svoje navijače, tako da bo vzdušje na bazenu odlično. Za kako močno ekipo gre, vam bom več lahko povedal po jutrišnji tekmi. Za zdaj naj ostane pri tem, da gre vsaj za tako močno ekipo, kot je bila v Splitu, ko nas je premagala in naj bo v vlogi favorita. V vsakem primeru se bomo morali zelo potruditi, če želimo priti do ugodnega izida. Zelo pomembno bo, da bosta srce in glava na pravem mestu, prepričan pa sem, da bo ekipa dala vse od sebe. Ne bomo smeli delati napak, in če bodo z glavo pri stvari, se ničesar ne bojim,« je pred tekmo s Slovaško dejal slovenski selektor Mirko Vičević.
Slovenija se je do zdaj na EP trikrat pomerila s Slovaško, dvakrat pa z Nizozemsko, medtem ko z Romunijo še ni igrala. Ob svojem prvem nastopu v Firencah so slovenski vaterpolisti proti slovaškim izgubili s 7:8, zato pa so v tekmi za 11. mesto z 8:7 premagali Nizozemce in to je še vedno njihova najboljša uvrstitev. Tri leta pozneje je Nizozemska v Beogradu za razvrstitev od 9. do 12. mesta Slovenijo premagala z 12:7, v tekmi za 11. mesto pa je bila z 10:9 boljša tudi Slovaška, ki je predlani v tekmi za 15. mesto slavila z 11:5. Do svoje druge zmage v zgodovini EP so slovenski vaterpolisti prišli leta 2003 v Kranju, ko so v skupini premagali Nemčijo.
Veliko kandidatov za kolajne
Prvo mesto bo na moškem turnirju branila reprezentanca Hrvaške, ki je predlani pred svojimi navijači v finalu z 10:9 premagala Madžarsko, tretja pa je bila Španija, ki je bila s 7:6 boljša od Italije. Vse štiri reprezentance bodo tudi letos v najožjem krogu kandidatov za kolajne, tako kot tudi Črna gora, Grčija, Srbija, ki bo prvenstvo sicer začela v diviziji 2 in morda tudi Francija.
V skupini A bodo v Dubrovniku igrale Hrvaška, Španija, Francija in Črna gora. V prvi tekmi se bosta danes pomerili šesto in sedmouvrščeni reprezentanci zadnjega EP, Francija in Črna gora, v večernem programu pa še branilci naslova s predlani tretjeuvrščeno ekipo. V tej skupini ni slabe reprezentance, vse štiri so na evropskih prvenstvih že osvajale kolajne, je pa res, da ima francoska srebrna kolajna že dolgo brado, saj je iz leta 1927, ko je bilo v Bologni drugo EP.
V skupini B bodo v Zagrebu igrale Madžarska, Italija, Grčija in Gruzija. Na papirju je z najmanj možnostmi, da bi se neposredno uvrstila v četrtfinale Gruzija, ki je bila v Splitu osma. Madžarska na Hrvaško prihaja s sedmerico debitantov, vendar bo imela še vedno zelo močno reprezentanco. S trinajstimi zlatimi kolajnami, sedmimi srebrnimi in šestimi bronastimi so tudi daleč najbolj uspešna reprezentanca na dozdajšnjih petintridesetih evropskih prvenstvih. Lani v Fukooki je Grčija osvojila srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu, v finalu jo je po boljšem izvajanju petmetrovk premagala prav Madžarska, vendar kolajne na EP še nima. Zato pa je veliko bogatejša bera kolajn italijanske izbrane vrste, medtem ko je Gruzija v tej skupini najverjetneje obsojena na četrto mesto. V današnjem prvem krogu bo Gruzija igrala z Italijo, Madžarska pa v Grčijo.
Srbija bo edini favorit za prvo mesto v skupini C. Aktualna olimpijska prvakinja je bila pred 15 meseci v Splitu šele deveta, zato bo tekmovanje začela v diviziji 2. Da je bilo njeno deveto mesto bolj ali manj naključje, je potrdila leto dni pozneje na SP, kjer je bila četrta. S povratniki Dušanom Mandićem, Nikolo Jakšićem in Strahinjo Rašovićem bo ena od ekip, ki bo pogledovala tudi proti kolajnam. Veliko presenečenje bo, če drugega mesta v skupini C ne bo osvojila Nemčija, ki je bila v Splitu šele 13., kar je bil njen najslabši rezultat v dozdajšnjih 32 nastopih na EP. Na nedavnem pripravljalnem turnirju je Nemčija premagala Srbijo, ki pa ni igrala v polni zasedbi. Tako Malta kot Izrael sta se v Splitu vpisala v zgodovino, saj sta dosegla svoji prvi zmagi na EP, obe sta slavili proti slovenski izbrani vrsti. Jutri bo v Zagrebu Srbija igrala z Izraelom, Nemčija pa z Malto.
V Eindhovnu bo prvo mesto branila Španija
Jutri se bo v Eindhovnu začelo tudi žensko evropsko prvenstvo v vaterpolu. V Splitu je bila prva Španija, druga Grčija in tretja Italija. S petimi zlatimi kolajnami, štirimi srebrnimi in tremi bronastimi kolajnami je najbolj uspešna država do zdaj Nizozemska, prav tako ima pet zlatih kolajn tudi Italija. Tudi na ženskem evropskem prvenstvu je sistem tekmovanja enako kot na moškem. V diviziji 1 bodo v skupini A igrale Nizozemska, Madžarska, Hrvaška in Grčija, v skupini B pa Španija, Italija, Francija in Izrael, v diviziji 2 pa v skupini C Romunija, Srbija, Češka in Turčija ter v skupini D Slovaška, Nemčija, Velika Britanija in Bolgarija.
Vsi dobitniki kolajn, moški
1926 Budimpešta: Madžarska, Švedska, Nemčija
1927 Bologna: Madžarska, Francija, Belgija
1931 Pariz: Madžarska, Nemčija, Avstrija
1934 Magdeburg: Madžarska, Nemčija, Belgija
1938 London: Madžarska, Nemčija, Nizozemska
1947 Monte Carlo: Italija, Švedska, Belgija
1950 Dunaj: Nizozemska, Švedska, Jugoslavija
1954 Torino: Madžarska, Jugoslavija, Italija
1958 Budimpešta: Madžarska, Jugoslavija, ZSSR
1962 Leipzig: Madžarska, Jugoslavija in ZSSR (deljeno 2. mesto)
1966 Utrecht: ZSSR, Zahodna Nemčija, Jugoslavija
1970 Barcelona: ZSSR, Madžarska, Jugoslavija
1974 Dunaj: Madžarska, ZSSR, Jugoslavija
1977 Jonkoping: Madžarska, Jugoslavija, Italija
1981 Split: Zahodna Nemčija, ZSSR, Madžarska
1983 Rim: ZSSR, Madžarska, Španija
1985 Sofija: ZSSR, Jugoslavija, Zahodna Nemčija
1987 Strasbourg: ZSSR, Jugoslavija, Italija
1989 Bonn: Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Italija
1991 Atene: Jugoslavija, Španija, ZSSR
1993 Sheffield: Italija, Madžarska, Španija
1995 Dunaj: Italija, Madžarska, Nemčija
1997 Sevilla: Madžarska, Jugoslavija, Rusija
1999 Firence: Madžarska, Hrvaška, Italija
2001 Budimpešta: Jugoslavija, Italija, Madžarska
2003 Kranj: Srbija in Črna gora, Hrvaška, Madžarska
2006 Beograd: Srbija, Madžarska, Španija
2008 Malaga: Črna gora, Srbija, Madžarska
2010 Zagreb: Hrvaška, Italija, Srbija
2012 Eindhoven: Srbija, Črna gora, Madžarska
2014 Budimpešta: Srbija, Madžarska, Italija
2016 Beograd: Srbija, Črna gora, Madžarska
2018 Barcelona: Srbija, Španija, Hrvaška
2020 Budimpešta: Madžarska, Španija, Črna gora
2022 Split: Hrvaška, Madžarska, Španija
Seštevek kolajn: 1. Madžarska 26 (13 zlatih, 7 srebrnih, 6 bronastih), 2. ZSSR 10 (5, 3, 2), 3. Srbija 7 (5, 1, 1), 4. Italija 11 (3, 2, 6), 5. Hrvaška 5 (2,2,1), 6. ZR Jugoslavija/SČG 3 (2, 1, 0), 7. Zahodna Nemčija 3 (2, 0, 1), 8. SFR Jugoslavija 12 (1, 7, 4), 9. Črna gora 4 (1, 2, 1), 10. Nizozemska 2 (1, 0, 1), 11. Španija 7 (0, 3, 4), 12. Nemčija 5 ( 0, 3, 2), 13. Švedska 3 (0, 3, 0), 14 – 15. Vzhodna Nemčija 1 (0, 1, 0) in Francija 1 (0, 1, 0), 16. Belgija 3 (0 , 0, 3), 17 – 18. Avstrija 1 (0, 0, 1) in Rusija 1 (0, 0, 1).
Opomba: Prvi kriterij za uvrstitev je število naslovov, drugi pa število srebrnih medalj.
FOTO: Tit Košir
