MATJAŽ HOMOVEC IN TOMI KAVČIČ: Slovenska vaterpolska sodnika z močnim pečatom v mednarodnih vodah!
Slovenski sodniki dobivajo vse večjo veljavo tudi na mednarodnem prizorišču. Predsednik svetovne sodniške zveze Boris Margeta je delegiran že na svoje šeste olimpijske igre, kar je tudi rekord vseh časov med sodniki na svetu. Posebno povabilo na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo v Buenos Airesu je dobil Tomi Kavčič. Med zadnjimi se je mednarodnim sodnikom priključil še Matjaž Homovec. Nekaj vtisov o sodniškem delu sta za vas tokrat strnila Tomi in Matjaž.
G. Kavčič, koliko časa ste že mednarodni sodnik?
Mednarodni sodnik sem od leta 2018, ko sem opravil LEN (European Aquatics) licenco, leto kasneje pa še FINA (World Aquatics) licenco.
Do nas je prišla novica, da ste bili izbrani med tremi nevtralnimi sodniki iz celega sveta in da boste sodili na mladinskem svetovnem prvenstvu. Lahko poveste kaj več o tem povabilu, kam se odpravljate?
Res je, izbran sem bil za nevtralnega sodnika na prihajajočem svetovnem prvenstvu U-18 v Buenos Airesu v Argentini. Izredno sem ponosen in počaščen, da bom del tega velikega tekmovanja, še posebej zato, ker sem tudi lani na svetovnem prvenstvu U-20 v Romuniji sodil v polfinalu in bil del finalne tekme kot VAR sodnik, torej predvidevam, da je to neko nadaljevanje uspešne zgodbe. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil Borisu Margeti, ki nas popolnoma podpira. Lepo je imeti pred seboj nekoga, ki je v tem poklicu dosegel že praktično vse in ga bo skoraj nemogoče dohiteti, ne samo iz strani slovenskih sodnikov mislim da tudi širše gledano. Tako da vsa čast!
G. Homovec, v lanskem letu ste sodili v slovenskem prvenstvu največ tekmah med aktivnimi sodniki, ki jih je kar okoli 35. Očitno je, da to delo opravljate z velikim veseljem.
Seveda, rad imam vaterpolo, sojenje mi je v veliko veselje. V vaterpolu sem praktično že več kot 40 let, več kot 20 let sem bil igralec v AVK Triglav, več kot 10 let in preko 120 tekem v reprezentanci Slovenije. Sodim že skoraj 25 let, to delam z velikim veseljem, veseli me, da svoje delo lahko opravljam z integriteto, poštenost in spoštovanje pravil je vedno na prvem mestu. Poleg tega imamo sploh pri mlajših kategorijah sodniki tudi izobraževalni pridih.
Letos ste s 96% uspešnostjo opravil izpit za mednarodnega sodnika? Kakšna je pot do takšnega naziva?
Predvsem stalno izobraževanje in veliko praktičnega treninga. Na ravni DSVS – društva slovenskim vaterpolskih sodnikov in seveda naše krovne organizacije WWR, World Waterpolo Referee, katere predsednik je naš Boris Margeta. Preko WWR imamo stalna izobraževalni on line, analizira se ogromno video posnetkov in vsako leto imamo tudi kliniko o sojenju v organizaciji LEN.
Ali mislita, da je potrebno imeti tudi trening sojenja, enako kot imajo trening vaterpolisti? V mislih imam sojenje na samem treningu v klubih.
[TOMI] Po mojem mnenju je trening izredno pomemben, morda še bolj kot tekma, kjer si napak enostavno ne smeš privoščiti. Sam veliko treniram v Trstu in Rijeki, kjer imam veliko boljše pogoje in seveda tudi kakovostnejši vaterpolo.
[MATJAŽ] Seveda, obvezno, poleg teoretičnega izobraževanja je najvažnejši praktični trening, to pomeni sojenje ogromno trening tekem, je enako pomembno kot trening za športnike.
V Sloveniji je veliko “poznavalcev” sodniških pravil. Kakšen je odnos igralcev, trenerjev in gledalcev do sodnikov v tujini?
[TOMI] Iskreno je v tujini veliko lažje soditi, še posebej težke tekme. Se mi zdi da je pri nas nastrojenost proti sodnikom nekoliko pretirana.
[MATJAŽ] Kot v drugih športih je tudi v vaterpolu podobno, vsi se spoznajo na vse, vsi so trenerji in sodniki … V državah, kjer se vaterpolo igra na višjem profesionalnem nivoju je odnos do sodnikov drugačen, sploh pri igralcih in trenerjih, ker to so profesionalci in vedo kakšna je njihova vloga, prav tako nas sodnikov. Vsi dajemo svoj maksimum za ta šport. Tako pa kot povsod, pa so navijači razočarani, če zgubi njihova ekipa in najlažje je najti krivca v sodnikih.
Mladi sodniki se najprej kalijo na turnirjih v mlajših kategorijah. Nekateri izmed njih niso zdržali pritiska predvsem iz strani trenerjev. Je takšen pristop potreben ali bi se dalo to peljati po drugačni poti?
[TOMI] Velikokrat si ogledam tekme mlajših selekcijah, kjer opažam da se predvsem trenerji nespoštljivo obnašajo do mlajših kolegov. Sam ko sem v situaciji da sodim z mlajšim kolegom ali z nekom, ki je ravno opravil izpit in se v bistvu še uči, kajti narediti izpit je eno, soditi tekmo pa nekaj povsem drugačnega. Zato v taki situaciji zaščitim mlajšega kolega saj je to edina prava pot, da se ne bo ustrašil in s tem nadaljeval svojo sodniško pot.
[MATJAŽ] Glede tega bi se morali najprej zamisliti trenerji, tak pristop do mladih sodnikov, ki se še učijo in niso navajeni prenašati pritiska ni primeren. Mladi in neizkušeni sodnik bo lahko naredil kako napako, vendar smo vedno ob njih izkušeni sodniki, da to skupaj minimaliziramo in da je tekma pripeljala do konca brez nepotrebne nervoze trenerjev.
V zadnjih letih so se veliko spremenila sodniška pravila. Kako vidva gledata na to?
[TOMI] V našem športu se pravila nenehno spreminjajo, načeloma vsake 4 leta. Vaterpolo kot šport želijo približati vse širši množici ljudi ne samo nam, ki smo iz tega sveta. Določena nova pravila so vedno dobrodošla, saj s tem želimo da je šport atraktivnejši. Kot vedno so pa tudi pravila, ki mi niso všeč, če sem povsem iskren.
[MATJAŽ] Spremembe pravil gredo v smeri atraktivnost in popularizacije vaterpolske igre. So vedno dobrodošla, saj je tako igra hitrejša in je doseženih več golov, kar je najbolj atraktivno za gledalce. Razvoj vaterpola gre naprej, vse več je vlaganja v proces treninga in ostale faze, zato morajo temu slediti tudi pravila in sodniki z aplikacijo le teh.
Bi na koncu še kaj dodala, morda kakšna anekdota?
[TOMI] Anekdot je res veliko, saj veliko potujemo in vsakič doživimo kaj posebnega na naši poti.
Meni je najbolj ostalo v spominu, ko sem pred dvema letom sodil tekmo lige prvakov v Genovi in si je tekmo ogledal tudi Antonio Cassano, bivši nogometaš, čigar žena je profesionalna vaterpolistka.
[MATJAŽ] Da ti po tekmi dasta roki oba trenerja in se zahvalimo drug drugemu za dobro opravljeno delo. Stremeti moramo k temu, da bo spoštovanje na obeh straneh, le tako bomo skupaj največ naredili za naš lep šport.
Hvala obema sogovornikoma za izredno zanimivo predstavitev vajinega dela. Naslednjič več o zadnjih novostih v sodniških pravilih in delu delegata.
