Krištof Štromajer: Pohvale si zaslužijo tako igralci kot organizatorji
S tekmo proti Franciji so se na Pokritem olimpijskem bazenu v Kranju končale kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo od 27. avgusta do 10. septembra v Splitu. Slovenski vaterpolisti, ki so po devetih letih spet igrali v kvalifikacijah, so z najmlajšo ekipo na turnirju osvojili tretje mesto. Premagali so Belgijo in Švico, premočni zanje pa so bili Nemci in Francozi. O turnirju smo se pogovarjali s Krištofom Štromajerjem, selektorjem slovenske vaterpolske reprezentance.
Že Teo Galič, nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant, danes trener VK Grafist Koper, je v prenosu tekem na TV Tržič po tekmi s Francijo dejal, da ste na turnirju v Kranju naredili tisto, kar ste morali narediti, premagali ste Belgijo in Švico, izgubili pa ste proti reprezentancama, ki v zadnjih letih ogromno vlagata v razvoj vaterpola. Ne smemo pozabiti, da Marseille z italijanskim Pro Recom celo vodi v skupini B lige prvakov, v isti skupini pa igrata še Hannover in Spandau04 Berlin. Kako bi ocenili nastope svojih izbrancev?
»Če pogledamo samo ta naš “mehurček”, v katerem smo bili strokovno vodstvo reprezentance in igralci, sem zelo zadovoljen, kako je vse skupaj potekalo. Tu mislim tako na vzdušje v reprezentanci, do tega, kako so se igralci obnašali, kako so držali skupaj in v končni fazi do same igre v bazenu. Na vsaki tekmi so dali vse od sebe in tudi to je bila ena od nalog, ki so jim imeli. Pri tem smo premagali ekipi, ki smo jih morali, kar pa tudi ni vedno lahko. Zato sem tudi s tega vidika zadovoljen. Vsekakor pa moram pohvaliti organizatorje, ki so bili fantastični. Še včeraj sem dobil pohvale z vseh strani in lahko samo rečem, da je bila organizacija na svetovni ravni.«
To pomeni, da se je slovenski vaterpolo, vsaj v organizacijskem smislu, na velika vrata vrnil v evropski svet vaterpola?
»Zagotovo. Ampak to v Kranju tudi v preteklosti ni bila nikoli težava, toda po tako dolgem času in še v času covida-19, ko je bilo vse skupaj še toliko težje, je bilo resnično vse na vrhunski ravni. Zato bi se še enkrat rad zahvalil vsem, ki so bili kakorkoli vpleteni v organizacijo.«
Kaj je bilo tisto, s čimer ste zadovoljni v igralskem smislu?
»Vseh teh pet dni se je vzpostavilo pozitivno vzdušje v reprezentanci, kajti biti v njej, je vendarle drugače kot biti v klubu. Vedeti je treba, da večina igralcev do zdaj ni bila udeležena te ravni igranja, tega odnosa do slovenskega grba, obnašanja, do tega, da so bili toliko časa skupaj in branili barve države. To ni kar tako, na to se je treba pripraviti in temu primeren je bil na koncu tudi rezultat.«
Čemu pa bo v prihodnosti treba nameniti več pozornosti, da bi ulovili vsaj srednji evropski vrh, kamor nedvomno sodita reprezentanci Francije in Nemčije?
»Veliko lažje bi nam bilo, če bi bili vsi igralci profesionalci, tako kot Francozi ali Nemci. Se pravi, da bi imeli namesto pet treningov na teden, deset treningov. V dveh urah treninga je težko narediti tisto, kar oni naredijo v štirih, petih urah treninga. Skratka, da bi ta zaostanek zmanjšali, bi morali igralci dobiti profesionalne pogodbe in to ne samo v Triglavu. Kot selektor ne morem vplivati na to, kaj reprezentanti, ki niso iz Kranja, delajo v svojih klubih, koliko trenirajo. Vplivam lahko le na svoje igralce v Triglavu, ki so verjetno videli, da bodo morali kakšno zadevo pojačati, toda to je lahko reči. Če eden od igralcev, ki je turnir zelo dobro odigral, dela od šestih zjutraj do šestih zvečer in to fizično, nato pa pride ob pol osmih zvečer na trening, bom težko od njega veliko zahtevah. Fantje so v službah.«
Se pravi, kot ste sami dejali, je ena od rešitev profesionalizem? Pa ne samo v enem klubu.
»Vedeti je treba, da imajo Francozi in Nemci pogodbe tudi z zvezo, tako da tudi z njene strani dobijo določena sredstva. Na nikogar ne apeliram, vemo, kakšno je stanje v slovenskem vaterpolu? Dobro, vsekakor boljše, kot je bilo, saj smo organizirali turnir in dobili reprezentanco, bojim pa se, da bo v Sloveniji vaterpolo zelo težko na profesionalni ravni. Za zdaj smo še daleč od tega in zato je bila na koncu tudi razlika v golih takšna, kot je bila. Vse to je posledica tega.«
Verjetno pa je ena od želja, da bi slovenska članska reprezentanca igrala na čim več pripravljalnih turnirjih?
»Zagotovo. Toda če se vrnem na kvalifikacijski turnir. Vedeti je treba, da je bila to daleč najtežja kvalifikacijska skupina. Nobena druga ni imela tako kakovostnih reprezentanc, kot sta francoska in nemška, ampak prav je tako. Ni še naš čas, dolgo nas ni bilo na mednarodni sceni, toda čez dve leti, če bomo to zgodbo peljali naprej, če bomo imeli več treningov, če bomo hodili na turnirje in podobno, bo vse povleklo za sabo. Zdaj so fantje videli, kaj pomeni igrati za reprezentanco, zato upam, da se bodo še bolj posvetili vaterpolu. Glede na to, da je po novem na evropskih prvenstvih 16 reprezentanc, bi že na naslednjih kvalifikacijah, če nam bo žreb bolj naklonjen, bo tudi možnost, da se uvrstimo nanj, toliko večja.«
Fotografija: Krištof Štromajer v objemu z Jašo Kadivcem / foto Tit Košir
