Jakob Nik Penezič: Zdaj je naš cilj, da postanemo državni prvaki
Mladinci Ljubljane Slovana so v finalu pokala Slovenije morali priznati premoč kranjskemu Triglavu. Zanje sta bili usodni prvi dve četrtini, ko so si Kranjčani priigrali pet golov prednosti. Toda Jakob Nik Penezič ali Nikica, kot ga kličejo v klubu, je prepričan, da se bodo v nedeljo na zaključnem turnirju državnega prvenstva, ki bo v Kamniku, veselili ljubljanski vaterpolisti.
Pomagaj mi razvozlati svoj vzdevek Nikica; če se ne motim, so te tako »krstili« na uradni tekmi, ko te je napovedovalec na ozvočenju predstavil kot Nikica Penezič; sam začetek sega verjetno globlje nazaj?
»Drži. Pred leti smo imeli klubski sestanek in Aleksandar Vujović me je ogovoril z Nikica. Tako se me je že od takrat prijel ta vzdevek. Ko je kasneje v klub pristopil trener Nikola Hajdin je mislil, da je meni dejansko ime Nikica. Ko smo odšli na prvi turnir z njim, je Nikola na zapisnik in na seznam za najavo igralcev zapisal Nikica Penezič kot moje uradno ime in napovedovalec me je uradno tako tudi predstavil.«
Na finalu pokala se vam ni izšlo, kot ste si želeli. Kakšni občutki te preplavljajo?
»Pred tekmo smo imeli velika pričakovanja. Na začetku smo igrali slabo. Sam že nekaj časa opažam vzorec, da kadar začnemo slabo, se v nadaljevanju nekje po polovici tekme naše igranje razvije in prikažemo boljšo igro in obratno, kadar dobro začnemo, proti koncu začnemo popuščati. Žal so nam na tej tekmi na samem začetku preveč pobegnili in jih je bilo težko uloviti. Sicer smo se jim približali na gol zaostanka, toda v končnici tekme so nam spet pobegnili za dva gola. Borili smo se do konca, ampak žal se ni izšlo. Kar nam ni uspelo v torek, bomo skušali narediti v nedeljo. Zdaj je naš cilj, da postanemo državni prvaki.«
V klubu pravijo, da si odličen kuhar in spreten z noži (priprave na Malem Lošinju). Kje ti je lažje prikazati svoje spretnosti, v vodi ali pri pripravi jedi in kaj najraje pripravljaš?
»Uff … ta je dobra … mogoče bi se zares opredelil za kuhinjo, najraje pa seveda pripravljam kakršnokoli mesno jed. To mi res najbolj leži.«
Si tudi »jezični« napovedovalec, kar si nedavno pokazal na vaterpolo tekmi kot komentator. Kaj bi na tem mestu najraje ob slabi igri v danem trenutku zabrusil svoji ekipi, da bi jih motiviral?
»Zberite se in odigrajte, tako kot znamo, da dvignemo ta pokal in končno enkrat premagamo ta Kranj!«
In s katero skladbo bi jih spodbudil?
»Bilo je pred časom, ko smo na pripravah vsi poslušali skladbo z naslovom Plan B, mogoče bi kar to izbral, ker nas je vse v tistem času prevzela in vsakič, ko jo slišimo se po moje spomnimo nanjo. In tudi ko sva na tekmi, kjer sem bil napovedovalec in sva s Titom “štimala” glasbo, sva jo obvezno zavrtela.«
S čim se še lahko pohvališ oziroma katero tvojo lastnost bi v ospredje postavila tvoja družina?
»Zelo uživam v potapljanju in vodnem ribolovu.«
Je ob tej tvoji vsestranskosti prostor tudi za kakšno “šibko” točko, ki nam jo lahko zaupaš?
»Je. Sam bi rekel, da sem zelo čustven in da se me včasih kakšne stvari preveč dotaknejo in
nase prevzamem tudi kakšno odgovornost.«
Za konec … kakšno večerjo predlagaš soigralcem po treningih, po odigrani tekmi?
»Zagotovo kakšne beljakovine, jajca, ali pa kombinacija z mlekom (mlečni riž in podobno), če pa seveda zmagamo, bi jih z veseljem peljal na kakšen steak.«
In s kakšno večerjo bi postregel meni, če bi izbral le sestavine, ki jih imaš trenutno doma na razpolago?
»Uff, zdajle pridejo v poštev špageti carbonara.« Lačna ne bi odšla od mize.«
Foto Mojca Kirasič
