Mladi vaterpolisti Ljubljane Slovana navdušeni nad turnirjem HaBaWaBa
Šport ima plemenite vrednote, ki so jih vaterpolisti Ljubljane Slovana U-12 na odvijajočem mednarodnem festivalu HaBaWaBa, ki je potekal v Lignano Sabbiadoru, v Bella Italia EFA Village zagotovo spoznali in doživeli. Vsi so nastopili z istim razlogom; fair play, zabava, multikulturnost in za najpogumnejše tudi sklepanje novih poznanstev in izmenjava klubskih majic. Nastopile so ekipe iz različnih držav, navijali so drug za drugega in se spodbujali.
Cilj druženja je bil zagotovo vzljubiti vaterpolo in ker je velik poudarek na fair play igri, vedno podelijo tudi pokal, namenjen prav temu, ter pokal za najmlajšega igralca turnirja. Mlade ljubljanske vaterpoliste je o tem, kako zadovoljni so bili s turnirjem v Italiji, kakšni se jim zdijo treningi v Ljubljani zdaj, ko so izkusili ta mednarodni turnir, in koga od igralcev poznajo, spraševal Peter Kirasič, ki ima pri le 18 letih tudi že izkušnje v vratih članske ekipe Ljubljane Slovana.
Svit Trontelj: »Za vaterpolo sem izvedel na plavanju v Tivoliju. Treniram ga že štiri leta in igram na položaju desni zunanji. Rad bi postal profesionalni igralec, kasneje tudi trener. Turnir se mi zdi zelo dober, všeč mi je material kapic. Novih prijateljev še nisem spoznal, se pa veliko najdem po sobah. Na treningih se najbolj veselim igre. Rad bi, da bi več plavali. Med vaterpolisti poznam Martina Puša.«
Arne Fajon: »Za igranje vaterpola me je navdušil oči. Treniram že šest let, začel pa sem v Tivoliju. Vaterpolo trenira tudi moj brat Bor. Igram na položaju desno krilo. Želel bi postati profesionalni igralec in trener. Festival se mi zdi čisto v redu. Igramo dve tekmi na dan. Rad bi videl, da bi imeli na dan dva treninga in več igre. Med počitnicami bom z očijem in Borom na Hrvaškem igral vaterpolo. Poznam igralce Strahinja Rašović, Filip Filipović, Martin Puš in Peter Kirasič.«
Teo Pelengić Bagari: »Najprej sem treniral nogomet, ko pa mi je mami povedala za vaterpolo, sem začel trenirati vaterpolo. Treniram že šest let in sem začel v Tivoliju. Igram na položaju levo krilo. Najraje bi bil profesionalni igralec. Turnir se mi zdi v redu in je lepo organiziran. Sodniki so spoprijateljeni z italijanskimi ekipami. Z nekaterimi nasprotniki igramo težje, z drugimi lažje. Proste ure preživljamo v sobi, na igrišču ali na plaži. Na treningih mi je všeč, da veliko igramo in niso prenaporni. Tudi na morju bom z družino igral vaterpolo in si podajal z žogo. Od vaterpolistov poznam Martina Puša in Nikolo Hajdina.«
Bor Fajon: »Prvotno sem plaval ter na internetu zasledil za vaterpolo. Trenirati sem začel na Kodeljevem, kjer trenira za veterane tudi moj oči. Igram na položaju center in levi zunanji. Rad bi postal profesionalni igralec in trener. HaBaWaBa se mi zdi odlična. Tukaj sem prvič. Nekatere tekme se mi zdijo težke, nekatere lažje. Ob prostem času se pogovarjamo, gremo na plažo in gledamo televizijo. Na vsakem treningu izvem več o vaterpolu in se vsak dan kaj novega naučim. Malo več šprintov bi nam bolj koristilo. Poznam igralce Dušan Mandić, Filip Filipović, Alvero Granados in Jaša Kladivec.«
Jaka Belić: »Trenirati sem začel pri Pri Kristini Žagar s plavanjem v Tivoliju. V meni je videla talent in mi rekla, naj se vpišem v vaterpolo. Treniram štiri leta. V naši družini je igral vaterpolo moj pradedi, vendar je že pokojen. Igram na levem krilu in bi rad postal profesionalen igralec, trener in sodnik, vendar me želja najbolj vleče na trenersko pozicijo in za profesionalnega igralca. Moj novi prijatelj je postal Tim Pelengić Bagari. Veliko se družimo po sobah. Tukaj so tekme različno težke, odvisno od nasprotnika. Na treningih mi je všeč, kadar se razplavamo in igramo. Raje bi videl, da bi več plavali, si potem podajali in streljali na gol ter šele nato začeli z igro. Od drugih vaterpolistov poznam samo Kristjana Novaka.«
Klemen Čerin: »Na morju sem z bratom ob obali opazil gol za vaterpolo, kjer sem ga tudi začel igrati. Ko mi je oči rekel, da imajo tudi v Ljubljani treninge, sem začel trenirati na Kodeljevem in treniram eno leto. Igram na položaju vratarja. Rad bi postal trener. Veliko se družim s soigralci Aleksejem, Timom in Teom. Tekme so zelo napete, sodniške odločitve so večinoma na italijanskih straneh. Na treningih mi je všeč igra, vendar bi rad več plaval. Poznam vaterpoliste Aleksander Šapić, Filip Filipović, Dušan Mandić, Denis Sefik, Martin Puš.«
Vuk Petrović: »Najprej sem treniral plavanje v Beogradu. Ko mi je trener rekel, da bi mi šel vaterpolo bolje od rok sem začel trenirati v klubu Singudunum. Treniram pet let in največkrat igram na poziciji center. Najprej bi rad postal profesionalni igralec, nato pa se trener. Tukaj mi je najbolj všeč da lahko spoznamo nove, različne klube in drugačna pravila. Sodniške odločitve so večino na italijanski strani. Tekme so kar naporne, zato med počitkom igramo družabne igre, se pogovarjamo in počivamo. Pri treningih mi je najbolj všeč, ko preidemo na vaje z žogo in igro. Tudi med počitnicami bom igral vaterpolo. Med vaterpolisti poznam igralce Filip Filipović, Dušan Mandić, Andrija Prlainovič, Duško Pijetlović, Strahinja Rašević, Viktor Rašević, Dejan Savić.«
Nik Čarni Čož: »Najprej sem treniral plavanje v Tivoliju, nato mi je mami predlagala, naj se vpišem v vaterpolo. Treniram pet let in bi rad postal trener. Igram na položaju vratarja. Turnir je dobro organiziran, tudi tekme niso prenaporne. Od igralcev poznam Martina Puša.«
Jakob Pollak: »Najprej sem začel s plavanjem v Tivoliju, potem pa mi je mami predlagala vaterpolo. Treniram dve leti in pol. Turnir mi je všeč, veliko se družim s prijatelji. Tekme so naporne, ker na treningih ne plavamo veliko. Ker na treninge ne želim zamujati, grem zadnje ure prej od pouka in doma prepisujem snov zadnjih ur. Tudi na morju se bomo podajali z žogo.«
Uroš Cvijanović: »Imam težave s hrbtenico in oči me je vpisal na plavanje. Spoznal sem trenerja Nikolo Hajdina in se prepisal v vaterpolo. Treniram pet let in igram položaju levi zunanji. Želim postati profesionalni igralec in trener. Od naših igralcev sem spoznal Petra Kirasiča. Tekme so mi zelo zanimive in nepričakovane. Tudi med počitnicami bom igral vaterpolo in se podajal z žogo s prijateljem Vukom. Poznam igralce Dušan Mandić, Filip Filipović, Strahinja Rašević, Vukašin Stefanović, Martin Puš, Andrija Prlainović, Nikola Jakšić.«
Steven Dolinšek: »Začel sem s plavanjem v Tivoliju pri trenerki Kristini. Treniram šest let in igram na poziciji desni zunanji. Rad bi postal trener in profesionalni igralec. Tukaj se počutim super. Veliko se družimo po sobah, gremo na plažo, sladoled ter se igramo z žogo. Tekme niso tako naporne, kdaj se mi zdijo nepravično sojene, posebej, kadar tekmo izgubimo. Na treningih mi je najbolj všeč podajanje in streljanje na gol ter igra. Raje bi videl, da bi na določene dneve plavali, na določene dneve pa igrali in streljali na gol. Med počitnicami bom z bratom igral vaterpolo.
Tim Pelengić Bagari: »Za vaterpolo sem izvedel od brata Tea in treniram dve leti. Največkrat igram na desnem krilu in si želim postati profesionalen igralec. Turnir je predvsem lep in organiziran, sobe pa so malo premajhne. Spoznal sem novega prijatelja Klemna Čerina. Tekme igramo dvakrat na dan. Tekem sicer nisem igral zaradi poškodbe zapestja, vendar se mi zdijo tukaj težke. Najbolj mi je všeč, da na treningih veliko igramo.«
Marko Rašljić: »Za vaterpolo me je spodbudil Nik Čarni Čož. Poleg Nika izmed prijateljev igra še Aleks Faćić. Igram na desnem krilu in bi rad postal profesionalni igralec. Tukaj se mi zdi zelo dobro in sem presenečen, da se tudi mi, ki ne treniramo dolgo časa, lahko udeležimo mednarodnega turnirja. Sicer nisem spoznal nobenega novega prijatelja, smo pa v ekipi postali bolj povezani, saj se med prostim časom družimo, gremo na plažo in igrišče. Tekme niso tako naporne, saj se v ekipi menjamo. Zdaj, ko lahko primerjam turnir s treningi, bi na treningih rad razdelil čas za plavanje, vaje, podajanje, streljanje in igro. Vaje, ki so pomembne za tekmo, bi zavzele največ časa na treningih. od naših igralcev poznam Martina Puša in vratarja Petra Kirasiča.«
Aleksej Pelicon: »Vaterpolo igram eno leto. Tukaj mi je zelo všeč in tekme niso tako naporne. Morda bi morali na treningih malo več plavati, da bi lažje odigrali. Ob prostem času se, kljub temu da imamo tekme, igramo z žogo in še bi se udeležil takega turnirja.«
Aleks Faćić: Za vaterpolo sem izvedel od maminega prijatelja iz Črne gore, Treniram dve leti in igram na položaju desni zunanji. Rad bi postal profesionalni igralec, vendar se vidim tudi v vlogi trenerja. Organizacija se mi zdi super in sem zadovoljen. Tudi tekme se mi ne zdijo težke, mislil sem, da bodo težje. Če iskreno povem, se mi zdi, da na treningih premalo plavamo. Tudi med počitnicami bom na morju igral vaterpolo.«
Utrujeni, a polni emocij vedo, da jih v prihodnje zagotovo čaka še veliko preplavanih dolžin, strelov na gol in odigranih tekem. Kot je nekoč omenil našemu nekdanjemu igralcu Borisu Ivanoskemu trener Beograjskega Partizana: »Če hočeš zmagati 32 minutno tekmo, je treba trenirati 32.000 minut.«
Si pa vsekakor želimo, da bi se v prihodnje tega festivala udeležila še kakšna ekipa slovenskega kluba.
foto Mojca Kirasič
