Blažić: V slovenski reprezentanci uživam v vsakem trenutku

Triindvajsetletni Marko Blažić bo na bližnjem evropskem prvenstvu v Splitu eden tistih igralcev, na katere bo slovenski selektor Krištof Štromajer najbolj resno računal na tekmah proti Madžarski, Izraelu in Srbiji. Slovenski reprezentanci se je pridružil na začetku priprav na evropsko prvenstvo, v tem kratkem obdobju pa je potrdil, da bo zanjo velika okrepitev.

Blažić, ki je doma iz Opatije, je vaterpolo začel igrati pri šestih letih, za reprezentanco Hrvaške pa je igral v mlajših selekcijah. Z reprezentanco je leta 2015 v Bakuju osvojil četrto mesto na evropskih igrah, tri leta pozneje pa je igral tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Minsku, kjer se je v skupinskem delu pomeril proti nekaterim igralcem, s katerimi si bo sedaj delil reprezentančno kapico. Njegov oče je Slovenec, doma iz Ižakovcev v Prekmurju, sicer pa družina po očetovi strani izhaja iz Kanala.

»Do 18 leta sem še bil v hrvaških mlajših selekcijah, vemo pa, kako težko se je prebiti v hrvaško člansko reprezentanco, tako da sem igral le še za Primorje. Kmalu potem, ko je Slovenija dobila posebno vabilo za nastop na evropsko prvenstvo, smo s Primorjem igrali na turnirju jadranske lige v Kranju. Ko je Štromajer izvedel, da imam tudi slovensko državljanstvo, me je povabil, če bi igral za Slovenijo. Seveda sem vabilo z veseljem sprejel, zame bo to nova, pozitivna izkušnja, v še toliko večje veselje pa mi je, da bo evropsko prvenstvo prav na Hrvaškem,« je Blažić v nekaj stavkih opisal, kako je prišlo do njegovega nastopa v slovenski izbrani vrsti.

Pogoji, ki jih imajo slovenski vaterpolisti, še zdaleč, niso takšni, kot jih ima recimo hrvaška izbrana vrsta, vendar ga to ne moti.

»Na Hrvaškem so reprezentanti profesionalci, ki v času priprav razmišljajo le o treningu, počitku in hrani. Drugače je v naši reprezentanci, ki ima z izjemo nekaj starejših, bolj izkušenih igralcev, zelo mlado ekipo in to je dobro, kajti prav mladi igralci s svojo energijo nadomeščajo izkušenost. Dejstvo je, da je pristop nekoliko drugačen, vendar to ne pomeni, da je napačen, kajti dopoldne je večina fantov v službah, zato si zaslužijo vse čestitke, da ob tem še redno trenirajo. Veseli pa me, da je v slovenski ekipi zelo dobra energija, tudi znanja je veliko in Krištof vse skupaj zelo dobro vodi. Zadovoljen sem tudi, kako smo odigrali obe dozdajšnji pripravljalni tekmi s Hrvaško in Slovaško. Dokazali smo, da znamo igrati dober vaterpolo, kar me po svoje preseneča, kajti vedeti moramo, da je ta reprezentanca formirana na novo in dejansko v njej uživam v vsakem trenutek,« pravi študent Fakultete za menedžment v turizmu in gostinstvu na Reki. Do magisterija mu manjka še leto dni študija.

Evropsko prvenstvo je vse bližje, prihodnji četrtek slovensko izbrano vrsto čaka še zadnja preizkušnja na Reki, ko se bo pomerila s Primorjem. Razumljivo je, da so tudi misli igralcev vedno bolj uprte v Split.

»Skupina je zanimiva. V njej sta Madžarska in Srbija, reprezentanci, ki sodita v sam svetovni vrh. Realno smo slabši od njiju, vendar so to tekme, ki jih moraš igrati, in če nič drugega, bomo čez leta lahko rekli, da smo igrali proti zvezdam svetovnega vaterpola. Naša priložnost bo Izrael. Ker bo tekma že ob deveti uri dopoldne, bo po svoje specifično, saj bomo morali vstati že ob pol šestih, šestih zjutraj, zato smo tudi na pripravah v Bratislavi imeli treninge tako zgodaj. Mislim, da lahko presenetimo, z zmago pa bi si nekoliko olajšali delo v prihodnjih kvalifikacijah,« je prepričan Blažić, ki meni, da bi bilo EP v Splitu lahko šele začetek preporoda slovenskega vaterpola.

»Upam, da bo tako, vidim tudi, da se na zvezi trudijo, da bi nam omogočili čim boljše pogoje. Prepričan sem, da bo iz leta v leto boljše, menim pa, da bo za slovenski vaterpolo velika pridobitev tudi liga Alpe Waterpolo, ki bo prinesla več tekem, tudi težjih in vse to vodi k napredku. Najbolj pomembno pa bi bilo, če bi igralci lahko trenirali dvakrat dnevno, kajti to je edini način, da napreduješ. Toda tudi na Hrvaškem to ni ravno preprosto, čeprav so igralci, vsaj kar se vloženega dela tiče, profesionalci, vendar pa zato niso ravno dobro plačani, tako da najboljši odhajajo v tujino. Sam temu pravim, da imamo ‘maskirani’ profesionalizem, v katerem igralci dajejo vse od sebe, ne dobijo pa vsega nazaj,« o tem, da se tudi na Hrvaškem v vaterpolu ne cedita med in mleko, razmišlja zdaj že nekdanji kapetan reškega Primorja.

»Tudi zase bi lahko rekel, da sem ‘maskirani’ profesionalec. Študij gre h koncu, tako da sem trenutno v fazi razmišljanja, kako naprej s kariero. Nekaj ponudb, kar se igranja vaterpola tiče, imam, imam pa tudi nekaj poslovnih ponudb, tako da še ne vem, kako se bodo zadeve odvijale. Ampak v tem trenutku je to drugotnega pomena, želim se čim bolje pripraviti na evropsko prvenstvo in Sloveniji pomagati k čim boljšemu rezultatu,« je še dejal Blažić.

FOTO: Aleksander Sokler

%d bloggers like this:

Spletno mesto uporablja piškotke in s tem zbira podatke o vašem obisku strani, prikazuje vsebine družabnih omrežjih in oglasih. Podrobnejše informacije na strani Zasebnost.

Nastavitve piškotkov

Spodaj lahko izberete, katere vrste piškotkov dovoljujete na tej spletni strani. Kliknite gumb "Shrani nastavitve piškotkov", da uveljavite svojo izbiro.

FunkcionalniNaše spletno mesto uporablja funkcionalne piškotke. Ti piškotki so potrebni za delovanje našega spletnega mesta.

AnalitičniAnalitični piškotki beležijo aktivnosti obiskovalcev na naši spletni strani. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.).

Družabni medijiNa našem spletnem mestu piškotki družabnih omrežij prikazujejo vsebine tretjih oseb, kot sta YouTube in FaceBook. Ti piškotki lahko sledijo vašim osebnim podatkom.

OglaševalskiNaše spletno mesto postavlja oglaševalske piškotke, da vam prikaže oglase tretjih oseb glede na interese. Ti piškotki lahko sledijo vašim osebnim podatkom.

OstaliNa našem spletnem mestu so nameščeni piškotki tretjih oseb iz drugih storitev tretjih oseb, ki niso analitični, družabni mediji ali oglaševanje.