Štromajer: Če smo realni, smo na koncu lahko zadovoljni

Že kar nekaj časa je minilo od nastopa slovenske članske vaterpolske reprezentance na evropskem prvenstvu v Splitu. Prvega po 16 letih in zagotovo ne zadnjega. Slovenija je na EP v Splitu v rednem delu tekmovanja izgubila z Madžarsko, Izraelom, Srbijo in nato v tekmah za uvrstitev med 13. in 16. mestom še z Malto in Slovaško. O tem, kaj bi lahko bilo boljše, predvsem pa, kaj bo v prihodnosti treba izboljšati, da bo slovenski vaterpolo redni gost na velikih tekmovanjih, smo se pogovarjali s Krištofom Štromajerjem, selektorjem slovenske članske reprezentance.

Končna uvrstitev je takšna, kakršna je, toda če podrobneje analiziramo tekme, bi bila lahko tudi drugačna, saj na treh tekmah niste prav veliko zaostajali za svojimi nasprotniki. Toda osemletno neigranje mednarodnih tekem je moralo pustiti posledice?

»Na naše nastope na EP lahko gledamo z dveh vidikov. Prvi je tisti, ki ste ga že povedali, drugi pa surovo športni. Ampak če smo realni, smo na koncu lahko zadovoljni. Za nas bila prva zmaga že to, da smo nastopili na EP, druga je, da smo vsi dali vse od sebe, igralci, stroka in zveza. Videli pa smo tudi, vsaj na tekmah, na katerih smo bili enakovredni nasprotnikom, da bi lahko z nekaj večjim vložkom lahko postali stalni član šestnajsterice. To je tisto, kar je bilo dobro, fantje pa so se v živo seznanili s tem, kako deluje vrhunski vaterpolo.«  

V skupinskem delu EP je bila za vas najbolj pomembna tekma z Izraelom. Ob morebiti zmagi bi se uvrstili med dvanajst najboljših ekip. Žal je bil za končni uspeh usoden začetek tekme in morda je to edina črna pika na vaše nastope v Splitu?

»Že v klubu svoje igralce vedno opozarjam, kako pomemben je začetek. Pa naj si bo to začetek tekme, začetek šolskega leta, začetek novega službenega mesta. Temu dajemo veliko poudarka, nam se v Splitu ni izšlo. Dejstvo je, da smo se ves čas priprav veliko ukvarjali z Izraelom, morda pa bi bilo boljše, če se z njim sploh ne bi ukvarjali in bi šli na EP brez tenzije rezultata. Ampak sam menim, da mora biti neka tenzija, mora biti določen pritisk, kajti prej ali slej bo prišel čas, ko bomo dejansko morali neko tekmo dobiti. Žal smo v tekmo slabo vstopili, toda v nadaljevanju smo jim bili enakovredni, morda pa smo si res naložili malce preveč pritiska in bili premalo sproščeni. Čeprav po drugi strani si niti predstavljati ne moremo, koliko denarja v Izraelu vlagajo v vaterpolo. Nedavno tega sem govoril z Zoranom Milenkovićem, pred časom je bil trener tudi v Kranju, zdaj pa dela v Nemčiji, ki je povedal, da je Izrael postal obljubljena dežela za vaterpoliste.«


Še nekaj je na EP bodlo v oči, namreč v zadnjih četrtinah ste kot po pravilu padli v igri. Ampak to ni bilo presenečenje, pač pa odraz celoletnega dela, kajti v samo v pripravah na EP se tega manka ni dalo odpraviti?

»Zagotovo ne. Sicer pa potem govori že matematika, v drugih reprezentancah igralci vse leto trenirajo desetkrat tedensko, mi petkrat, vsaj v Triglavu in normalno je, da je proti takšnim ekipam zadnja četrtina potem vedno problematična. Tudi v pripravah na EP ne vem, ali smo imeli kdaj trening v popolni zasedbi, kar pomeni, da je bilo težko uigravati taktične variante, igralca več …« 

Že iz tega vašega odgovora je jasno, kaj bo treba v prihodnje izboljšati, da se bo Slovenija, vsaj za začetek, redno uvrščala na evropska prvenstva?

»Ob večji količini treninga preprosto potrebujemo čim več takšnih tekem, kot so bile v Splitu. Ti fantje potrebujejo deset do petnajst takšnih tekem na leto plus klubski program in to je edina pot, da se priključimo najboljšim šestnajstim v Evropi. Se pa moramo zavedati, da je recimo Malta šele na svojem četrtem EP prišla do svoje prve zmage, žal proti nam, ampak vse to je del športnega odraščanja. Po tako dolgi odsotnosti je naenkrat težko preskočiti nekaj stopnic.« 

Za vsaj dva igralca, Mateja Nastrana in Martina Puša, je EP v Splitu pomenilo tudi slovo od reprezentančnih nastopov. Drugi naj bi ostali, kar pomeni, da bazo imate …

»Imamo tudi idejo, kako to izpeljati, ne vem pa, ali se bo tudi izšlo. Ideja je, da bi pokal LEN, ki ga bomo čez mesec dni gostili v Kranju, igrala reprezentanca. V prihodnjih dneh bomo videli, ali se bo to lahko tudi uresničilo.«

Kako pa ste sami doživeli EP, kam je šel evropski vaterpolo, je evropski naslov Hrvaške presenečenje?

»V Evropi je kar nekaj ekip, ki so vedno lahko evropski prvak, med njimi je seveda tudi Hrvaška, zato me njena zmaga ne preseneča. Kar pa mi je dejansko bilo všeč, je, da bila Spaladium Arena polna, da je bilo vse, od organizacije do bazena, vrhunsko. Tudi s temi novimi pravili, ki veljajo že dve, tri leta, je vaterpolo pridobil na hitrosti, moči, gledljivosti in zdaj je dejansko užitek gledati vaterpolo. Nova pravila so prinesla veliko dinamike, dobro je tudi, da je krog favoritov vse širši.«

Aleksander Sokler

Miha Štamcar
%d bloggers like this:

Spletno mesto uporablja piškotke in s tem zbira podatke o vašem obisku strani, prikazuje vsebine družabnih omrežjih in oglasih. Podrobnejše informacije na strani Zasebnost.

Nastavitve piškotkov

Spodaj lahko izberete, katere vrste piškotkov dovoljujete na tej spletni strani. Kliknite gumb "Shrani nastavitve piškotkov", da uveljavite svojo izbiro.

FunkcionalniNaše spletno mesto uporablja funkcionalne piškotke. Ti piškotki so potrebni za delovanje našega spletnega mesta.

AnalitičniAnalitični piškotki beležijo aktivnosti obiskovalcev na naši spletni strani. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.).

Družabni medijiNa našem spletnem mestu piškotki družabnih omrežij prikazujejo vsebine tretjih oseb, kot sta YouTube in FaceBook. Ti piškotki lahko sledijo vašim osebnim podatkom.

OglaševalskiNaše spletno mesto postavlja oglaševalske piškotke, da vam prikaže oglase tretjih oseb glede na interese. Ti piškotki lahko sledijo vašim osebnim podatkom.

OstaliNa našem spletnem mestu so nameščeni piškotki tretjih oseb iz drugih storitev tretjih oseb, ki niso analitični, družabni mediji ali oglaševanje.