
Mirko Vičević: Nerad izgubljam
Slovenske vaterpoliste bo na EP od 4. do 16. januarja na Hrvaškem vodil eden najboljših vaterpolistov na področju nekdanje Jugoslavije, Mirko Vičević. V svoji igralski karieri je osvojil praktično vse, kar se osvojiti da, omenimo le leto 1986, ko j e bil z reprezentanco nekdanje Jugoslavije olimpijski prvak, leta 1986 in 1991 svetovni prvak ter leta 1989 in 1991 evropski prvak. Tudi po koncu bogate igralske kariere, ki jo je končal po 26 letih, je ostal vpet v vaterpolo. Sam pravi, da je vaterpolo njegovo življenje. Od leta 2020 je član hiše slavnih v Fort Lauderdalu.
Gospod Vičević, kako to, da ste se odločili prevzeti slovensko vaterpolsko reprezentanco?
»Lahko bi rekel, da gre za dolgo zgodbo. Na Slovenijo me vežejo posebni spomini, ne samo na samo državo, ki jo izredno cenim, in Kranj, kjer sem leta 1982 pri svojih 14 letih igral svojo prvo člansko tekmo proti Triglavu in bil nato z reprezentanco velikokrat na pripravah, ampak imam tudi številna osebna poznanstva in prijateljstva. Drugo, eden najboljših slovenskih vaterpolistov, Matej Nastran, je bil eden od tistih igralcev, ki so pomagali pri enem mojih projektov, ki sem ga imel, ko smo na noge dvignili VK Cattaro, se pravi drugi klub iz Kotorja. To je bilo leta 2008. Čeprav je šlo za veliko neznanko, on pa je bil takrat vrhunski igralec in je imel veliko boljše ponudbe, je vseeno izbral Cattaro in verjel meni.
Tu so potem še številni drugi posamezniki, vključno z Matjažem Štandekerjem, ki je zdaj predsednik ZVDS, in ki mi je resnično dobro prikazal, kaj vse in kako bi se moral razvijati slovenski vaterpolo. To mi je takrat bilo všeč, saj mislim, da je to pravilna pot in ko me je zaprosil, če bi bil lahko jaz tisti, ki bi v tem kočljivem trenutku na evropskem prvenstvu lahko vodil slovensko reprezentanco. Kočljiv zato, ker je Krištof Štromajer, s katerim sem se veliko pogovarjal na turnirju regionalne lige v Kotorju, moral zaradi zdravstvenih težav odstopiti z mesta selektorja. Vesel sem, da je z njim zdaj vse v redu, po drugi strani pa mi je žal, da ta projekt, ki ga v veliki meri vodi on, ni uspel okronati z nastopom na EP. Upam, da bo kmalu spet tam, kjer si želi.
Predsednik Štandeker mi je predstavil, na kakšen način želi dvigniti raven slovenskega vaterpola. Z njim se strinjam in v prvi vrsti se mora okrepiti delo v klubih, moralo se bo več delati z mlajšimi kategorijami in čim več vaterpolistov se mora vključiti v celotni proces, da bi bila slovenska reprezentanca čim močnejša.«
Se pravi, da so vam vse težave, s katerimi se je v preteklosti soočal slovenski vaterpolo, dobro znane?
»Ker sem človek vaterpola in v njem spremljam vse, kar se dogaja, sem vedel za slovenske težave. Hudo mi je bilo, da je prišlo do tega, kajti Slovenija je imela potencial in ga še vedno ima, da bi v vaterpolu igrala vidnejšo vlogo. Verjamem v to in v tem kratkem obdobju, ko bom vodil reprezentanco, bom naredil vse, da že na tem evropskem prvenstvu naredi določen napredek.«
Kdo vse bo še v strokovnem vodstvu reprezentance?
»Tu ne bo nobenih sprememb, kar pomeni, da bodo isti ljudje, ki so že bili pod vodstvom Štromajerja. Konec meseca bom prišel v Kranj, ko bo turnir Alpe vaterpolo lige, da se dobim z njimi in da naredimo podrobni načrt priprav. Na tem sestanku bomo govorili tudi o tem, kako in na kakšen način lahko izboljšamo določene zadeve za obdobje, ki je pred nami in da v Dubrovnik pridemo najbolje pripravljeni, seveda, kolikor bo to v tem kratkem obdobju možno. «
Časa do evropskega prvenstva ne bo veliko, saj boste priprave začeli šele v začetku decembra. V kakšni igralski zasedbi boste začeli priprave?
»Res je, časa ne bo veliko, kajti v obzir moramo vzeti še božič in novo leto, vendar verjamem, da bomo v Dubrovnik odšli dobro pripravljeni. Računal bom na vse tiste igralce, ki so že igrali v kvalifikacijah in nato v drugi regionalni ligi, končni seznam kandidatov pa bo znan po turnirju AWL v Kranju. Takrat bomo dokončno oblikovali strokovno vodstvo, se dogovorili za obveznosti in takrat bo verjetno tudi že znano, s kom bi do odhoda na EP lahko igrali pripravljalne tekme. Razmišljamo tudi o tem, da bi se slovenskim navijačem predstavili tudi s kakšno uradno tekmo.«
Koliko pa poznate kandidate za slovensko reprezentanco?
»Tiste, ki so bili na turnirju regionalne lige v Kotorju in v Kranju, sem videl v živo, imam tudi njihove posnetke iz nekih prejšnjih tekem, gledal sem tekme Kranja v pokalu Challenger, bom pa, kot rečeno, tudi konec meseca na turnirju AWL. Govoril sem tudi s Štromajerjem, tako da imam določene podatke o njih. Upam le, da ne bo kakšnih bolezni in poškodb, da bi na EP dejansko šli v najmočnejši zasedbi. Obljubljam, da bom dal vse od sebe, tisti, ki me poznajo, vedo, da nerad izgubljam, kar sicer ni dobro za mojo družino. Zavedam se, v kakšnem položaju je trenutno slovenski vaterpolo, zato ne bi želel obljubljati ničesar nemogočega, bom pa naredil vse, kar je v moji moči, da prvenstva ne bomo končali brez zmage.«
Kaj pa skupina, v kateri bo Slovenija igrala na EP, v kateri so Romunija, Nizozemska in Slovaška?
»Na EP ni lahkih skupin, to velja tudi za našo. Gre za težko in neugodno skupino, pridobil pa sem že nekaj tekem romunske reprezentance, ki je v primerjavi s kvalifikacijskim turnirjem v Kranju precej zamenjala svojo ekipo. Zelo močna bo Nizozemska, ki se že tri mesece pripravlja na EP. Sem v dobrih odnosih z njihovim selektorjem, ki je bil tudi moj nekdanji soigralec, tako da vem, kakšno prednost imajo v primerjavi z nami že glede števila klubov in pogostimi pripravami med vikendi. Ob tem njihovi najboljši igralci igrajo v najmočnejših evropskih klubih, kar jim omogoča kakovostni preskok. Potem je tu še Slovaška, ki je tudi ne smemo podcenjevati. Ampak ne glede na vse, ne bomo se predali in še enkrat ponavljam, če bomo dali vsi vse od sebe, sem prepričan, da bomo na koncu vsi zadovoljni. To pa je naš osnovni cilj.«
FOTO: FB VK Crvena zvezda